monro_logo

O Gledališču Ane Monro

GLEDALIŠČE ANE MONRO PRAZNUJE 30. OBLETNICO DELOVANJA

odprtje razstave fotografij in praznovanje bo v soboto 10. novembra od 18. ure dalje na Krakovskem nasipu v Ljubljani

VIVA2

na sceni že od leta 1982

Gledališče Ane Monro se je iz majhne, a izrazno in umetniško močne gledališke skupine razvilo v pomembno producentsko hišo, ki pokriva celoten program produkcije na področju uličnega gledališča – od vzgoje, organizacije festivalov in produkcije predstav do nastopov po vsej Sloveniji in širnem svetu ter vpetosti v mednarodna sodelovanja.

V času svojega obstoja so člani Gledališča Ane Monro (GAM) pomembno vplivali na razvoj gledališča na Slovenskem. Poleg  uličnega gledališča so v slovenski prostor vpeljali tudi gledališko improvizacijo, ki sedaj tako dobro deluje v okviru Improlige in Šile, pa recimo jedko satiro, ki jo je začel razvijati eden od ustanoviteljev Andrej Rozman Roza, pozneje pa so jo mediji poimenovali t.i. monrojevski humor oz. monrojevstvo. Pomembno vlogo so imeli pri vzpostavitvi kulturnega centra KUD France Prešeren v Ljubljani. Prvi so organizirali mednarodne festivale uličnih gledališč, ustanovili so prvo šolo uličnega gledališča v Sloveniji, s svojimi predstavami so se predstavili širom po Evropi in svetu, itn.

Ob ustanoviteljih Rozi  in Maretu Kovačiču so bili obrazi Gledališča Ane Monro še: Goro Osojnik, Borut Cajnko, Žiga Saksida, Janez Habič Johnny, Mojca Dimec Bogdanovski, Matjaž Ocvirk, Sebastjan Starič, Primož Ekart, Breda Krumpak,  Drago Milinović, Gorazd Žilavec – in nekateri v tem gledališču delujejo še danes. V posameznih predstavah GAM pa so seveda igrali še številni posamezniki, ki so danes priznani igralci, umetniki in druge javne osebnosti.

V nadaljevanju sledi izbor nekaterih prelomnih dogodkov v življenju Ane Monro.

leto 1978

Andrej Rozman Roza je med ustanovitelji Pocestnega gledališča Predrazpadom, ki se mu pozneje med drugimi priključi tudi Marko Kovačič. Med leti 1979 in 1983 ta skupina ustvarja in izvaja cestne predstave ter v Ljubljani prireja mednarodni festival uličnega gledališča, imenovan Pomladanski festival (1980-1983). 

GAM_logo_barvni

... 17. december 1981, Andrej Rozman Roza in Marko Kovačič ustanovita Gledališča Ane Monro ...

leto 1982

STRIPT2

1492 ali Ali lahko predvojna striptizeta danes še sploh kaj pokaže? – Prva odrska predstava Gledališča Ane Monro je bila srednjeveška farsa, v kateri se je zgodba prepletala z elementi commedie dell'arte in akrobacijami. V naslednjih desetih letih je doživela 65 uprizoritev širom po Sloveniji, v nekaterih mestih bivše Jugoslavije in v Gradcu, Celovcu in na Dunaju. 

leto 1983

BIBOL3

Bibol ali Naša disciplina je slutnja zarjeBibol je disciplina, ki se od vseh drugih loči po tem, da si pri njem podajamo po dve žogici hkrati. Z redno vadbo te lepe in nadvse plemenite discipline si ne le krepimo mišice, ampak tudi reaktiviramo tiste psihomotorične centre, ki smo jih s svojo pretirano enoročnostjo že zapisali propadu.

leto 1984

rdeci_zarek

Rdeči žarek – Odrska predstava, ki je živo igro na odru in inserte diapozitivov in filmov združevala v enotno, ekscentrično in ironično zgodbo (predelano za naše potrebe po romanu M. Bulgakova). Celotno besedilo je bilo posneto in predvajano prek ozvočenja, igralci pa so bili kot lutke, odpirali so usta in nemo nakazovali vsebino. Uprizorjena 32 krat po vsej Sloveniji, v glavnih mestih bivše Jugoslavije in na festivalih La Biennial v Barceloni (Španija, 1985) in 9e Biennale v La Chaud-de-Fonds (Švica, 1986).

leto 1985

SCHWAKE2

Inspector Shwake – Odrska predstava o začetkih 1. svetovne vojne. Začela se je s Haškovim Dobrim vojakom Švejkom, nadaljevala pa z lastno zgodbo o holmesovskem mojstru deduciranja in doktorju, ki poskušata preprečiti izbruh vojne in cesarjevo popolno norost. Z elementi telovadbe, plesa, žive glasbe, gledališča senc, itn. Uprizorjena 33 krat po vsej Sloveniji.

MOJA_DEZELA

Moja dežela – moja bela mati – Odrska predstava na prostem, ki je bila lahko deloma uprizarjana tudi na ulici. Vključevala je serijo kabarejskih in varietejskih točk z živo in posneto glasbo, plesom, petjem, klovnado itn. Nekakšen pop-show, v katerem je Ana Monro razkrivala, zasmehovala in (mentalno in fizično) uničevala obče simbole našega okolja. Uprizorjena 6 krat v različnih krajih po Sloveniji.

leto 1986

BLUEHAT1

Blue HatCestna predstava. Vsi igralci in oprema so se pripeljali na prizorišče v gasilskem kombiju in na njegovi strehi ter odigrali kriminalno zgodbo z uporabo pantomime, žive glasbe, cirkuških skečev, pirotehnike ter veliko ognja in vode. Uprizorjena 6 krat v različnih krajih po Sloveniji.

Poletje pred Metalko – Ponovni poskus oživitve cestnogledališkega festivala (1986-1988) v organizaciji Gledališča Ane Monro, s sodelovanjem nekaterih mladih umetnikov in skupin, ki so pozneje postali svetovne znamke uličnega gledališča (npr. Dogtroep, Leo Bassi, British Events).

leto 1987

DANDIN3

George Dandin Velika odrska predstava s 17 sodelujočimi. Opereta, v kateri so glasbeniki na odru igrali in igralci peli nove in predelane inačice znanih oper in popevk z lastnimi besedili, ki so pripovedovala humorno zgodbo o težkem življenju nekega kmeta z mnogimi namigi na povojno zgodovino in sodobne družbene in kulturne razmere. Uprizorjena 20 krat v Ljubljani in v Zagrebu (Hrvaška).

Cirkus Kansky IPrva predstava s tem naslovom. Temeljila je na simuliranju hipnoze: hipnotizer je iz publike izbral v naprej pripravljene igralce in jih kvazi-hipnotiziral, da so izvajali čudna dejanja (plavanje v zraku, zvijanje železa, bruhanje ognja), natreniral pa je tudi lubenico, da jo je končno razgnalo. Ta inačica je bila uprizorjena 8 krat po vsej Sloveniji.

leto 1988

KRST

Krst pri Savici – Odrska predstava po Prešernovi pesmi. Gledališče Ane Monro je pripravilo več različic: prva je (recimo) verno sledila izvirnemu besedilu, kraju in času (uvajanje krščanstva v 8. stoletju), v drugi so besedilo prilagodili svojim pogledom in potrebam ter vpeljali sodobne umetniške in gledališke prakse (pop-art kostumi in scenografija, kabaret kot zvrst gledališča), par let pozneje pa so pripravili tudi ulično verzijo te predstave. Uprizorjena je bila 10 krat v Ljubljani.

Cirkus Kansky IINova, razširjena inačica te predstave z dodatkom pihalne godbe, petja, simulacij, cirkuških veščin, žongliranja, pirotehnike, itn. V različnih oblikah je bila ta predstava v naslednjih letih uprizorjena okrog 40 krat povsod po Sloveniji, med drugim tudi na Borštnikovem srečanju v Mariboru (1989), na gledališkem festivalu Grad Teatar v Budvi (Črna gora, 1989) in na festivalu Alles Teater v Geri (Nemčija, 1991)

leto 1989

STRLISC2_Bojan_Salaj

Strelišče Cirkusa KanskyNova faza v razvijanju cirkuškega spektakla se je približala univerzalni farsi, namenjena pa je bila evropskim občinstvom. Strnjena zgodba je prikazovala odločilne dogodke v življenju posameznika, predstavljene na nadrealistični način in z uporabo glasbe, žongliranja, iluzionizma, ognja, pirotehnike, itn. Uprizorjena 16 krat v Ljubljani, tudi na Mednarodnem gledališkem festivalu CD v Ljubljani (1989), na festivalu Grad Teatar v Budvi (Črna gora, 1989), na festivalu Eurokaz v Zagrebu (Hrvaška, 1990), na festivalu Alles Teater v Geri (Nemčija, 1991) in v Beogradu (Srbija).

Zlato jabolko Ta pravljica je priredba znane teme o kralju in njegovih treh sinovih, od katerih najmlajši končno najde zlato jabolko in doseže cilj (kraljestvo in princesko). Zgodbo je Gledališče Ane Monro napisalo na novo in v pravljični kontekst uvedlo sodobne elemente (buldožer, formula ena, robot, itn.). Predstavo so naredili skupaj s Plesnim Teatrom Ljubljana, ki je poskrbel za koreografijo in ples, koproduciral pa jo je Cankarjev dom, kjer so jo uprizorili 27 krat večinoma pred otroškim občinstvom.

leto 1990

SANREMO2

Sanremo Velika odrska predstava je mistifikacija o italijanskem načinu življenja, predstavljena s pomočjo popevk iz šestdesetih let s festivala v San Remu. Vsak lik v predstavi je imel svoj stereotipni značaj in vlogo (mafijaš, mlado nedolžno dekle, žigolo ...), vsi pa so bili udeleženi v umazanih zakulisnih spletkah. Predstava je bila uprizorjena 45 krat v Ljubljani in na slovenski obali, v Brnu (Češka) in na festivalu BRAMS v Beogradu (Srbija, 1990), kjer je prejela Veliko nagrado festivala.

BEETLES2

Beetles Cestna predstava o vampirki, ki prileze iz krste slovenske zgodovine in se končno uspe polastiti Slovenije (v obliki kure). V časih, ko naj bi se uveljavila demokracija in ko je končno zacvetel katolicizem, je Gledališče Ane Monro poskušalo nakazati nekatere možne bodoče težnje v tej državi. Uprizorjena 5 krat v Ljubljani in po Sloveniji, tudi na Borštnikovem srečanju v Mariboru (1991).

leto 1991

IMPRO_Ziga_Koritnik

Variete-improCelovečerni program, pripravljen po tečaju improvizacij (Theatre Sports) po modelu Keitha Johnstona, ki ga je vodil gledališčnik-improvizator iz Nizozemske. Gre za vrsto strukturno definiranih disciplin s trdnimi pravili, pri čemer gledalci določajo teme in žanre dogajanja, vloge, naslove ali čustva, prekinjajo ali spreminjajo potek, itn., igralci pa improvizirajo na dane teme. Iz tega programa, ki je bil v Sloveniji uprizorjen  nad 110 krat, se je razvilo celotno impro-gibanje po vsej državi.

Od talija do torija – Monografija o Gledališču Ane Monro z zgodovinsko-teoretičnim esejem o razvoju tega gledališča, besedili iger, s fotografsko dokumentacijo in plakati. Celovit pregled desetletnega dela, izdan skupaj z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije.

Cirkus Teritorialsky – Cestna predstava, modifikacija Cirkusa Kansky, narejena po kratkotrajni vojni v Sloveniji. Pripoveduje humorno zgodbo o pripadniku teritorialne obrambe in njegovih težavah med vojno in po njej. Uprizorjena 5 krat v Ljubljani in po Sloveniji, tudi na Borštnikovem srečanju v Mariboru (1991).

leto 1992

TARZAN3-neg

Tarzan v epizodi veliki mrhovinar – Odrska predstava o slavnem filmskem in literarnem junaku, v kateri se Lady Jane preseli s svojega vrta v Angliji naravnost v džunglo, kjer Tarzan – potem ko ga skupaj z njegovimi živalmi zaprejo v cirkus – končno premaga Velikega mrhovinarja in pripelje zgodbo do srečnega konca. Z mnogimi spremembami atmosfere in obilico telesnih veščin. Uprizorjena 28x v Ljubljani.

RAPE2_Joze_Suhadolnik

Rape, Strangle and CallPredstava na prostem, ki se je hkrati odvijala na treh prizoriščih, je prikazovala zgodbo o Sherloku Holmesu, ki razkriva skrivnostni umor v Sohu, seveda v interpretaciji Ane Monro. Uprizorjena je bila 4 krat v Ljubljani in na Borštnikovem srečanju v Mariboru (1992).

leto 1993

RDECI2_fotka

Zveza rdečelascev – Prva (in edina) odrska predstava, narejena po obstoječi literarni predlogi, po zgodbi Sira Conana Doyla o Sherlocku Holmesu. V zgodbo s trdno začrtanim potekom, ki se je sicer striktno držala predloge, so vstavili improvizacijske discipline, uvedli pa še eno novost: pred vsako predstavo so igralci javno žrebali, katero vlogo bodo igrali. Vsak od osmih igralcev je znal odigrati vse vloge in tako predstava – po definiciji – nikdar ni bila enaka. Predstava je bila uprizorjena 13 krat v Ljubljani, zanjo (in za svoje delo v celoti) pa je Ana Monro prejelaŽupančičevo nagrado 1993 za umetniške dosežke, ki jo podeljuje Mestna občina Ljubljana.

Pot v DelfeSkupen projekt devetih evropskih gledališč (iz Češke, Danske, Estonije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Slovenije, Škotske in Švice) z okrog 80 udeleženci v šestih zaporednih predstavah (tri parade in tri predstave na določenem prizorišču), predstavljen v Gyuli (Madžarska) in – v skrčenem obsegu – v Ljubljani. Gledališče Ane Monro je zasnovalo in zrežiralo uvodno parado v Gyuli in parado v Ljubljani. Šlo je za pet zaporednih prizorov (gore, vas, vojna, poklici, veselje), vsak je imel svojo zgodbo, scenografijo in rekvizite, uprizorjeni pa so bili na tovornjaku na vnaprej določenih točkah v mestu.

Improliga - Gledališče Ane Monro je povabilo vsa gledališča in druge zainteresirane skupine, da osnujejo svoje improvizacijske ekipe. Po začetnem slabem odzivu je zanimanje sčasoma naraslo. Na poletnem gledališkem taboru na slovenskem podeželju so Monrojevci en teden vadili različne ekipe in z njimi odigrali sedem pripravljalnih tekem v Ljubljani. Jeseni 1994 so začeli s pravim ligaškim improvizacijskim tekmovanjem šestih ekip in po pričakovanjih osvojili prvo mesto. Po treh letih tekmovanja je Gledališče Ane Monró prenehalo tekmovati v ligi, še naprej pa so šolali druge ekipe. Letna ligaška tekmovanja potekajo še danes, vsako leto nastajajo nove ekipe, improvizacijska dejavnost se je razširila tudi v srednje šole, ki tekmujejo v svojem ligaškem tekmovanju (ŠILA), in v druge kraje po Sloveniji, na temeljih improvizacije pa se je pozneje razvilo tudi več uspešnih gledaliških skupin.

leto 1994

PEK2

Pekovska sodba – Spektakularna cestna in rečna predstava, narejena za 25. obletnico Slovenske obrtne zbornice. Po srednjeveškem običaju, ki so ga Monrojevci prilagodili svojim potrebam in stilu, ter z uvedbo novodobnih elementov in rekvizitov so predstavili zgodbo o mestnem sodniku in njegovem spremstvu (stražmojstri in rabelj), kako zaloti mestnega peka in njegovega pomočnika pri goljufanju (prodajata prelahek kruh), zato ga obsodi na potapljanje v reko, kjer ga morski pes končno odreši vseh posvetnih muk. Uprizorjena 6 krat v Ljubljani in na Festivalu LENT v Mariboru (1996).

LENUHMarko_Jamnik

Lenuh požeruh – Odrska predstava za otroke, narejena v koprodukciji s Cankarjevim domom. Zgodba je govorila o požeruhu, ki pride v mesto, s svojim dahom zatira prebivalce in jim poje vso hrano. Situacijo končno razreši berač-čarovnik, ki mu ponudi hrano, po kateri bruha ogenj in končno eksplodira. Uprizorjena 30x v Cankarjevem domu v Ljubljani, v Postojni in Kranju.

Trupelo Beta Kentauri – Odrska predstava na prostem, tj. na odru, ki so ga je Monrojevci  naredili na velikem tovornjaku, s čemer so se hoteli na sodoben način približati modelu srednjeveškega potujočega gledališča. Na začetku predstave je na prizorišče pripeljal tovornjak, ki so ga igralci nato pred občinstvom spremenili v oder, istočasno pa prepevali kratko vsebino predstave, narejene v stilu in z glavnimi liki commedie dell’arte. Predstava je bila premierno uprizorjena na Festivalu LENT (Maribor, 1994), potem pa odigrana še drugod po Sloveniji.

leto 1995

DIVA_Bostjan

Diva DivanovaVelika odrska predstava, tragikomedija o Divi Divanovi, kabaretni umetnici, pevki in igralki, ki se po več desetletjih poskuša vrniti na odrske deske, vendar se njen šov nikakor ne more začeti zaradi tehničnih težav in predvsem zaradi dveh glasnih obiskovalcev v dvorani. Oba gledalca po sporu z gledališkim direktorjem in paznikom izgineta za zaveso in se znajdeta v veliki televizijski škatli na odru, ki namesto Dive predvaja različne televizijske programe oz. žanre (dokumentarec, razvedrilni program, reportažo, filmski program, reklame, itn.). Uprizorjena 24 krat v Ljubljani in v Mariboru.

leto 1996

ZIDARJI_Matej_Povse

Zidarji – Velika predstava na prostem, pravljica o zidarjih, ki poskušajo popraviti zid, a pri tem po nesreči zrušijo neki drugi zid in tako po naključju rešijo zazidano princesko, ki poleti skozi zrak in odjaha s svojim vitezom na belem konju. Uprizorjena 3x na Ljubljanskem gradu in na Festivalu LENT (Maribor, 1997).

Kabaret Lucy Jordan – Velika odrska predstava v obliki televizijskega dnevnika, z napovedovalcem, ki napoveduje posamezne novice s področja politike, kulture, zunanje politike, športa, vremenske napovedi, itn., ter igralcev in glasbenikov, ki te novice igrajo in izvajajo na odru. Uprizorjena 14x v Ljubljani in drugod po Sloveniji.

Zmaj v postojnski jami – Odrska predstava po istoimenski pravljici, ki govori o domiselnem pastirju, ki z zvijačami premaga zmaja, ki straši v jami. Uprizorjena v 16 krat v Ljubljani in v Postojnski jami, kjer je Gledališče Ane Monro za takrat imelo rekordno število gledalcev (okrog 2.000).

leto 1997

ZRCALNI_Ziga_Koritnik

Zrcalni svet – Velika cestna predstava, ki prikazuje sedem nezemljanov, ki hodijo po zemlji in se pripravljajo na vrnitev v svoj svet, pri tem pa doživljajo najrazličnejše avanture (konjske dirke, povodenj, cirkus, zrcalna stena, itn.). Uprizorjena 7x v Sloveniji, večinoma na različnih festivalih, in v St. Petersburgu (Rusija, 1998).

I mirna Bosna – Odrska predstava, narejena v sodelovanju z gledališko skupino bosanskih beguncev pod vodstvom Drage Potočnjak, ki je napisala besedilo in sodelovala tudi pri režiji predstave. Zgodba govori o treh bosanskih beguncih, ki na poti skozi Evropo doživljajo najrazličnejše težave, prepreke in dogodivščine, končno pa se znajdejo v negotovem in brezizhodnem položaju. Uprizorjena 25 krat v Ljubljani in drugod po Sloveniji ter že tega leta 4 krat v Bosni.

leto 1998

1998_Cook

Ana Desetnica – Po začetkih organiziranja tujih cestnih gledališč sredi osemdesetih let in po selekciji cestno-gledališkega programa v okviru Festivala Lent v Mariboru od sredine devetdesetih let naprej je Gledališče Ane Monro končno organiziralo prvi samostojni mednarodni festival uličnega gledališča v Ljubljani, glavno finančno podporo pa je zagotovila Mestna občina Ljubljana. Organizirali so ga z željo po spodbujanju in razvijanju tovrstne dejavnosti v Ljubljani in Sloveniji. V treh dneh živahnih gledaliških dogajanj na ljubljanskih ulicah in trgih si je predstave bolj in manj znanih tujih in domačih skupin ogledalo nad 11.000 gledalcev, v naslednjem letu pa je ta številka presegla 15.000. Festival je postal tradicionalen in poteka vsako leto v Ljubljani ob prvem koncu tedna v juliju, v naslednjem tednu pa se večina programa seli na mariborski Festival Lent, posamezni programi pa tudi v druga mesta po Sloveniji (Celje, Črnomelj, Kamnik, Kranj, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo Mesto, Šoštanj).

leto 1999

Piknik_1999_web

Piknik Ulično-gledališka uspešnica, predstava, ki se vrača v sedemdeseta leta. Gre za tipično družino (mož, žena, sin, dedek, pes), ki se pripeljejo v najmanjšem možnem avtomobilu (fičku), da bi uživali v prijetnem pikniku v naravi. Toda stvari se zapletejo, dokler jih dež končno ne prisili, da na hitro spakirajo in se lačni odpeljejo. Uprizorjena nad 70 krat po Sloveniji, tudi na festivaluAna Desetnica in Poletnem festivalu v Ljubljani (1999), na festivalu KULT v Brežicah (1999) in na Borštnikovem srečanju v Mariboru (1999), pa tudi na festivalih v Belgiji, Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem, Poljskem, Portugalskem, Sardiniji (Italija) in v Ukrajini.

KugaVelika cestna predstava, ki se začne s turobno atmosfero na zanemarjeni smrdeči ulici, z radijskimi obvestili in opozorili in s sanitetnimi delavci, ki dezinficirajo ulico in označujejo okužene lokale in bolne ljudi. Potem pride skupina komedijantov, vendar je njihova predstava v stilu commedie dell'arte nenadoma prekinjena. Intervencijska skupina nato poskuša obvladati položaj, prekine pa jih politik in jih razkrije kot prevarante in nakaže rešitev: žrtvovanje. Žrtev se pretvori v spomenik, toda odrešitev je le iluzorna... Uprizorjena 7 krat v Ljubljani, tudi na festivalu Ana Desetnica v Ljubljani (1999), in na festivalu Fira del Teatro al Carrer v Tarregi (Katalonija, Španija, 1999) in ulično-gledališkem festivalu v Barracaldu (Baskija, Španija, 1999).

Pasijon – Produkcija na pobudo in v organizaciji Gledališča Ane Monro ter v produkciji Festivala LENT, v kateri je svoje moči prvič združilo šest slovenskih uličnih gledališč. Nastal je velik spektakel na prostem, z zgodbo, ki je bila strukturirana kot srednjeveški pasijon, z biblijskimi temami, predstavljenimi na povsem nov, ironičen in duhovit način. Uprizorjena na festivalih Ana Desetnica (Ljubljana, 1999) in Festival LENT (Maribor, 1999).

leto 2000

POROKA

PorokaV tej predstavi iščemo odgovor na vprašanje, ali je mogoče občinstvo pritegniti v dogajanje do te mere, da lahko poklicni igralci zapustijo prizorišče in gledalci sami uspešno privedejo predstavo do konca, in ali je taka predstava lahko vedno znova dinamična, zabavna in uspešna za (preostale) gledalce? Ta vrhunska manipulacija zagotavlja nedvoumen odgovor: JA. Predstavo je Gledališče Ane Monro igralo v svečanih prostorih (cerkev, magistrat, sodni stolp, sprejemna dvorana). Uprizorjena 17x v Sloveniji, tudi na festivalih in pred tujimi občinstvi.

Zločin za kazen Velika ulična predstava s trdno zgodbo in manj trdnim potekom govori o čistilcu čevljev in prodajalcu vezalk, ki med opravljanjem svoje ulične obrti naletita na finančnega kurirja in se s težavami dokopljeta do njegovega kovčka. Sledi podkupovanje prič (s pravim denarjem), policijska raziskava in rekonstrukcija zločina, vključno z ubitim kurirjem-zombijem, ki zbira denar za pogreb. Ko ugotovijo, da je v kovček z denarjem tempirana bomba, se v zmedi razbežijo, kovček raznese in vsuje se plaz bankovcev. Izvedena 14x po Sloveniji, tudi na festivalih po Sloveniji ter v Beogradu in Pančevu (Srbija).

leto 2001

2002_Cistilke

Čistilke Ulična akcija, v kateri se štiri čistilke lotijo temeljitega notranjega in zunanjega čiščenja vsega mogočega: ljudi, njihovih oblek in predmetov, ki jih imajo s seboj, prevoznih sredstev, notranjosti trgovin in lokalov, fasad in hiš, cest in vozil, itn., ob vsem tem pa ne manjkajo niti razne spretnostne in artistične točke s petjem in plesom, niti obvezna malica. Uprizorjena 7x po Sloveniji, tudi na festivalih.

Mesečno perilo Ane MonroSerija rednih mesečnih uličnih gledaliških akcij za spodbujanje in krepitev lastne morale in kondicije. Vsako od teh akcij je zasnoval en član gledališča, dodelali in izvedli pa vsi skupaj. Uprizorili so naslednje akcije: Turistični ogled Ljubljane; Predaja kovčka; Prva mini štafeta okrog okupirane Ljubljane; Gremo v šolo; Ulični trgovci; Spominska plošča Ane Monro.

leto 2002

Urgenca_2003_Nada_Zgank

Urgenca Odrska ulična predstava, ki se lahko igra tudi v dvoranah, z elementi burleske, nemega filma, absurda ter socialno kritično ostjo, naperjeno proti nižanju življenjskega in socialnega položaja prebivalstva v Sloveniji. Zgodba poteka brez besed, s pantomimo in nazorno izrabo preprostih rekvizitov prikazuje težave in iznajdljivost štirih ponesrečencev, ki si v samopostrežni urgentni ambulatni po navodilih nudijo pomoč. Uprizorjena 16x po Sloveniji, tudi na festivalih v Sloveniji in tujini (Belgija, Italija, Nemčija, Poljska, Španija).

leto 2003

Bob letaProfesor Vrečko je znanstvenik, ki se ukvarja z jezikovnim raziskovanjem odmevov. S pomočjo svojih asistentov in svoje genialnosti je zgradil posebno vozilo, s katerim potuje po širni Sloveniji in išče ter zbira izjave, ki skrivajo v sebi kar največjo stopnjo odmeva. Vendar teh izjav ni lahko najti, kajti skrivajo se na najbolj čudnih mestih – v posodah za smeti, v grmovju, v torbicah in celo v glavah ljudi. Predstava je bila narejena po naročilu dnevnika Večer za promocijo njihove akcije Bob leta. Izvedena 18 krat v večini mest severne Slovenije.

leto 2004

Izstopitev_2004_web

Izstopitev - v tej ulični predstavi Ana Monro napove samoizbris svojega gledališča in njegovih članov iz registra in polet z vesoljsko raketo na novo zvezdo Gallino, kjer bodo lahko v miru ohranjali in razvijali temeljne vrednote slovenstva. Predstava z ironičnim socialnokritičnim poudarkom v obliki tiskovne konference, na kateri  se pojasni razloge za odhod in vizijo novega življenja, prikaže in demonstrira vesoljsko plovilo in začne odštevati čas do odhoda. Uprizorjena v Ljubljani.

leto 2005

EZL-EK

Ezl-ek – Ulična predstava o klošarjih, njihovem življenju in navadah, medsebojnih odnosih in zabavah. Zgodba se zaplete okrog obupanega poslovneža, ki hoče narediti samomor. Klošarji ga poskušajo odvrniti od tega, želijo mu pomagati, vendar zaman, zato poskušajo s kirurškim posegom odstraniti vire težav iz njegove glave. A stvar se zalomi… Predstave je bila uprizorjena na festivalu Ana Desetnica in drugih festivalih po Sloveniji.

leto 2006

Rajski vrt, magični park – Večletno snovanje in domišljanje ambienta, ki bi bil pravo nasprotje običajnemu mestnemu okolju, vzdušju in ozračju, se je uresničilo z Rajskim vrtom v zimskih okoliščinah programa Ana Mraz. V veliki piramidi v parku Zvezda je bila nameščena "tropska" scenografija, eksotični zvočni ambient in topla osvetlitev, ki je pritegnila trume obiskovalcev, predvsem otrokom pa je nudila nepričakovano energetsko stimulacijo. Osvetlitev v parku je dopolnjevala stimulativno in magično atmosfero ter s preprostimi sredstvi prikazala nove podobe in spodbudila nove dejavnosti.

leto 2007

Zlati_osel_Nada_Zgank

Zlati oselPredelana zgodba po istoimenskem Apulejevem antičnem pustolovskem romanu o nesrečnem Luciju, ki se zaradi svoje radovednosti spremeni v osla in prestane razne dogodivščine, dokler ga boginja ne vrne v njegovo prvotno stanje. Pri Zlatem oslu je nad delom Ane Monro prvič režijsko bdel Craig Weston. Premierna uprizoritev te ulične predstave je bila decembra na stopnišču pred Mestno hišo v Ljubljani, pozneje pa je bila uprizorjena širom po Sloveniji in žela uspehe tudi na različnih festivalih v tujini (Armenija, Iran, Kolumbija, Velika Britanija), kjer je bila odigrana v tamkajšnjih lokalnih jezikih (španščini, angleščini, armenščini, iranščini …).

ŠUGLA Gledališče Ane Monro tega leta ustanovi Šolo uličnega gledališča (akronim ŠUGLA). Izobraževanje traja dve leti, vodijo pa ga ugledni strokovnjaki iz Slovenije in tujine, ki zainteresiranemu in prodornemu gledališkemu podmladku predajajo raznovrstna znanja,  umetnosti in veščine, ki so uporabni pri uličnogledališkem delu. Šolanje so doslej zaključile tri generacije študentov in nekateri od njih že vidno soustvarjajo slovenski uličnogledališki prostor.

leto 2008

Vita_Osojnik_v_Kontejner_Alhambra

Alhambra kontejner – Gledališče Ane Monro se je prvič vključilo v mednarodno sodelovanje kot koproducent (Belgija, Francija, Slovenija, Španija) in  se podpisalo pod mednarodni projekt, katerega premiera je bila prav na Ani Desetnici.

Ana Desetletnica – Leta 2007 je festival Ana Desetnica doživel svojo 10. izvedbo in ob tej priložnosti je nastal zajeten zbornik, v katerem so zbrane refleksije znanih slovenskih publicistov ter seveda obilo informativnega, tekstovnega, podatkovnega in fotografskega dokumentarnega gradiva o festivalskem dogajanju in vzdušju v tem obdobju.

leto 2009

Ana_Monro_Kletka_photoBojan_Okorn

Kletka Nova ulična predstava, ponovno plod sodelovanja s Craigom Westonom, je odziv na današnji svet, ki živi v strahu pred neznanim. Nemi burleskni resničnostni šov o odredu varnostnikov, ki jim zaradi nevednosti in neumnosti naraščata domišljija in strah, tako da končno prestopijo meje razuma… Predstava je bila odigrana po vsej Sloveniji in na več festivalih v tujini (Češka, Kolumbija, Španija, Nemčija, ...).

Letni krog Ane Desetnice – Medtem ko se je dolgoletna ideja o vseletnem delovanju uličnega gledališča začela uresničevati že pred leti z zimsko inačico festivala uličnega gledališča, ki sliši na ime Ana Mraz, je ta ideja dokončno zaživela v sezoni 2009/2010 z uvedbo dveh dodatnih vsakoletnih dogajanj, Ano Plamenito jeseni in Plesno oz. Prešerno Ano spomladi.

leto 2010

Ziva_dvorisca_foto_Ana_Mackosek_Sloser

Živa dvorišča – Gledališče Ane Monro v okviru festivala Ana Desetnica nadaljuje svoje poslanstvo: prostorska in socialna umestitev festivala v mestno okolje ter hkrati povezovanje z lokalnimi prebivalci mestnih četrti. V Ljubljani se je del programa tudi to leto iz strogega središča mesta preselil na Poljane, Maribor pa je dobil svoj projekt Živa dvorišča, ki je iz enkratnega dogajanja prerastel v širšo dejavnost in poslej skozi vse leto skrbi za kulturni utrip starih dvorišč in njihovih prebivalcev v središču mesta.

leto 2011

Foto_Osel_Kolubija_01

Gledališče Ane Monro je imelo zelo delovno poletje: s predstavo Kletka je gostovalo na festivalu Za dveřmi v Pragi, nato pa je sledila še enomesečna turneja po več festivalih v Kolumbiji (vključno z VII. mednarodnim festivalom uličnega gledališča "Al aire puro" v Bogoti). Poletje se je končalo s soorganizacijo konference EWO (East West Opening Doors) na festivalu v Tarregi v Španiji.

 

leto 2012

Moljerada_skupinska_foto_Bojan_okorn

Moljerada je predstava v kateri so moči sta moči združili dve generaciji, nekateri starejši člani avtorske skupine GAM in podmladek, ki je nastal v okviru ŠUGLE. Predstavo je režiral priznan francoski ulični umetnik Jean-Luc Prevost. Navdih pa črpa v številnih Molierovih delih, v katerih je vedno čutiti vpliv commedie dell'arte in jih običajno vodi eden od sedmih smrtnih grehov. V predelavi z naslovom Moljerada je bila v ospredju hinavščina.

mati_korajza_fotoKajaBrezocnik-9

Mati KorajžaPo več kot desetletju je na pobudo Gledališča Ane Monro znova prišlo do združenja številnih slovenskih uličnih umetnikov, ki so skupaj pripravili ulični spektakel po motivih drame Bertolta Brechta. Slovenskemu delu ekipe so se pridružili še umetniki iz Bolgarije, Turčije, Litve, Italije in ZDA, tako da je igralska zasedba štela več kot 40 oseb. Predstava je nastala v koprodukciji Zavoda Maribor 2012  – evropska prestolnica kulture, uprizorjena pa je bila v Kamniku, Mariboru in Ljubljani.

 

ABOUT THE ANA MONRO THEATRE

Since 1982

The Ana Monro Theatre is one of the oldest independent theatre groups in Slovenia. Since it has been established, a small – however, expressively and artistically strong - theatre group has grown into an important production house, covering the whole street arts sector: education, organization of festivals and production of performances, shows all over Slovenia and world-wide, and international cooperation. Members of the Ana Monro Theatre have strongly influenced the development of theatre in Slovenia. Their achievements do not only encompass street theatre, but also improvisational theatre, nowadays well established through Improliga (improvisational league) and Šila (school of improvisation). The expression ‘Monro humour’, a satire, is a trademark of one of the Ana Monro founders - Andrej Rozman Roza. The founding members also played an important role in the establishment of the cultural centre KUD France Prešeren in Ljubljana.

MEMBERS OF THE ANA MONRO THEATRE

The Ana Monroe group currently consists of seven members: Primož Ekart, Žiga Saksida, Borut Cajnko, Gorazd Žilavec, Drago Milinović, Matjaž Ocvirk and Goro Osojnik. The group's main activity is creation of new acts. In December 2007 it ‘staged’ the brilliant and successful act The Golden Ass. It was performed in Slovenia and abroad – in Great Britain, Germany, Spain and even Armenia. In 2009 the group first performed The Cage, a grotesque reaction to the world we live in, to the fear of the unknown ... The Ana Monro group cooperates with directors from abroad – lately its members worked with Craig Weston of Belgium.