Gledališ?e Ane Monro je ta konec s predstavo Zlati osel gostovalo v Armeniji, v glavnem mestu Erevan, na trgu Charlesa Aznavurja v okviru mednarodnega gledališkega festivala High Fest (www.highfest.am). Posebej za to priložnost so se GAM-ovci, ob pomoči Tigrana in Havana, dveh v Ljubljani živečih in delujočih Armencev lotili priredbe te predstave v armenščino – jezik, ki je nam zaradi množice črk (39 znakov popolnoma svojega alfabeta!) in glasov zelo težko izgovorljiv. Ob tej priložnosti moramo posebno zahvalo izre?i Ministrstvu za kulturo in ministrici, ga. Majdi Širci, ki je financiralo pot v Armenijo. In seveda tudi članom ekipe Zlatega osla, ki so sponzorirali honorarje za nastop: Drago Milinovič, Goran Završnik, Goro Osojnik, Matjaž Ocvirk, Primož Ekart, Žiga Saksida in tokrat prvi? kot nastopajoči Craig Weston.
Kratek vtis iz Erevana je za vas pripravil Goro Osojnik, vodja Gledališča Ane Monro …
Goro Osojnik, vodja Gledališča Ane Monro»V Erevanu, se počutimo odlično. Klima je celinska - čez dan prijetno toplo, celo vroče, ponoči pa kar malo hladno. V nedeljo, 4. 10., smo Zlatega osla odigrali dvakrat. V armenščini! Prvi nastop je bil bolj generalka, tako zaradi Craigove družbe (opomba: Craig Weston, sicer režiser predstave), kot tudi zaradi armenščina. Lahko se pohvalimo, da je bila naša armenščina super, in da so jo ljudje (kakih 150 do 200 gledalcev na posamezni predstavi) dobro razumeli. Sicer so dajali vtis, kot da jih naša izgovorjava sila zabava, a vsi v predstavi izrečeni štosi so delovali. Malo smo si pomagali s "pergamenti" na katerih smo imeli napisan tekst, a so bili ti, vsaj v drugi predstavi, namenjeni bolj varnosti, kot dejanskemu govoru. Armenščina je namreč čisto samosvoj jezik, in če se izgubiš, si nimaš s čim pomagati ...
Ljudje so bili navdušeni nad predstavo. Kaže nekako tako, kot da Oslu uspe priti do srca gledalcem, manj pa organizatorjem. Ampak tudi to bo počasi steklo ... Med drugimi sem govoril z enim od organizatorjem iz Teherana in je bil je navdušen ... pa tudi z dva Danca sta pri zajtrku izrazila svoje odobravanje … kdo ve, na katera potovanja se Osel še poda in v katerem jeziku po še izzvenel …«