Zlati osel
trajanje 35'
Nekoč pred davnimi časi
je živel pogumen mladenič.
"Ime mi je Lucij", je rekel.
"Šel bom od doma in raziskal svet,
če bo le v moji moči!"
Prečkal je puščave in gore in celo ocean.
Nekoč je srečal čarovnice, strašne vešče,
ki so pripravljale čarobni napoj.
Radovedni Lucij se ni mogel upreti.
Izmaknil jim je čarobni zvarek
in ga, nesrečnež, na dušek popil.
Tako se začne pesem o Luciju, antičnem popotniku, ki se je odpravil v Tesalijo, deželo čarovnic. Nemirni pustolovski duh ga je gnal, da tudi sam izpije čarobni napoj; toda ne spremeni se v želenega orla, ampak v – osla. In preden mu uspe izničiti delovanje uroka, mora Lucij v oslovski koži prepotovati pol dežele in doživeti številne dogodivščin. Več neprijetnih, oslovskih kot prijetnih, junaških.
Zgodba o mladcu, ki si želi doživeti in preizkusiti vse, je univerzalna prispodoba o sleherniku, o odraščanju, o spoznavanju samega sebe in svojih meja ter včasih žalostnemu in celo krutemu prilagajanju temu svetu.
Predstava Zlati osel je nastala po literarni predlogi – antičnem romanu Metamorfoze ali Zlati osel rimljanskega pisatelja Apuleja. Avtorska skupina Gledališča Ane Monro je zgodbo bogato prigod priredila v scenarij in ga predala v režijo belgijskemu režiserju Craigu Westonu, v svetu znanemu predvsem po sodelovanju s skupino The Primitives.
Poroka
trajanje 45'
Gledališče Ane Monró v svoji predstavi Poroka išče odgovor na naslednja vprašanja: Ali je mogoče vsaki posamezni publiki ponuditi edinstveno, prav njej na kožo pisano predstavoč Ali je možno občinstvo v toku predstave spremeniti iz pasivnih gledalcev v aktivne sodelavce, zaveznike, ki jim je do tega, da predstava uspe, ravno toliko kot ustvarjalcemč Še več, ali je mogoče občinstvo pritegniti v dogajanje do te mere, da poklicni igralci sploh niso več potrebni in lahko zapustijo prizorišče ter se vrnejo šele na poklonč In nenazadnje, ali je taka predstava lahko vedno znova dinamična, zabavna in gledljiva?
Ogovor na vsa ta vprašanja je en sam - DA. Vse to se zgodi v predstavi POROKA. V približno 45 minut dolgem poročnem obredu člani Gledališča Ane Monró na razne načine postopno zamenjajo vse igralce z gledalci, tako da so na koncu na prizorišču zgolj ljudje iz občinstva, ki nato sami odigrajo še 10 do 15 minut predstave, v zadovoljstvo in zabavo vseh. POROKA Gledališča Ane Monró je vrhunska manipulacija in dogodek, ki ga ne sme zamuditi noben majhen ali velik kraj ali ustanova.
Piknik
trajanje 35' – 40'
Družina v sestavi Mati, Oče, Sin, Pes in Dedek se v starem in do konca nabasanem fičku odpravi na piknik. Ko najdejo primeren prostor, začnejo postavljati mize, stole, fikus, travo s palčkom in podobno. Nato se začne priprava hrane, za katero pa se kmalu izkaže, da bo bolj klavrna, saj je meso požrl Pes. Dedek, veteran iz prve vojne, zato upleni kuro, a kaj ko žar ne zagori ... Ko družina po vrsti zapletov vendar pride do zaslužene hrane, jih zadane še ena nadloga ...
Ćistilke
trajanje 25' – 40'
Štiri povsem običajne čistilke pridejo pospravljat in čistit. Vse je umazano, očistiti je potrebno vse: tla, stene, mize luči in celo ljudi, ki so pravzaprav glavni krivci za to, da imajo čistilke ogromno dela. In poleg vsega dela se morajo še ves čas ukvarjati z ljudmi …
Animacija čistilke je enostavna, a zelo učinkovita. čeprav je večina predstave namenjena komuniciranju z občinstvom, vsebuje tudi posamezne točke kot so pitje kave, ometanje pajčevin in zaključno pesem.
Urgenca
trajanje 40'
Ali nas v prihodnosti čakajo samopostrežne ambulante za neplačnike in podobne osebeč Odgovor ponuja nova predstava Gledališča Ane Monró. Brez besed, z minimalistično, ironično, mestoma že skoraj groteskno igro in pantomimo je prikazana usoda štirih oseb: intelektualca, delavca, kmeta in planinca, ki se znajdejo v ordinaciji. Upočasnjena burleska Urgenca je kratka gledališka prilika, ki se navdihuje pri tranzicijskih zapletih sodobnega zdravstva in se zgleduje po črni ikonografiji stripov Alana Forda.
Kletka
Skrivnost … Na trgu stoji kletka. Vrata kletke so odprta. Kletka je prazna. Eden po eden prihajajo predstavniki oblasti. Poskušajo si situacijo razložiti na razumen način. Vsi po vrsti so odlični strokovnjaki, odločeni in izkušeni. In bolj ko raziskujejo, bolj so zmedeni:
Od kod se je pojavila ta kletkač Kako je prispela semč Kdo (ali Kaj) je odprl vrata kletkeč Kaj je bilo v kletkič Ali bi to lahko bilo nevarnoč …in kje za vraga se to nahaja v tem trenutku?
Odprta in prazna kletka na sredi trga v živahnem mestu … Surrealistična in absurdna situacija je obenem odličen recept za klovna, ki iz tega lahko »skuha« naivno in popolnoma odbito ulično gledališko predstavo. Telesni in vizualni humor, ki udari točno na čutilo za smeh. Pa vendarle, ravno tako kot pri delih Samuela Becketa, je klovneskno samo pretveza. Skozi naivne oči klovna se predstava dotakne nekaterih izredno resnih tem. Strahu. Strahu pred neznanim. Kdaj nas je strah, kdaj nas strah prevzame, kako se to zgodi in v katerem trenutku strah postane orožje, s katerim lahko kontroliramo množice. Kletka je igra, ki se navdihuje pri Orwellovi Živalski farmi in 1984. In iz osebnih izkušenj, iz trenutne panike pred Ekonomsko krizo in mogočne grožnje Vojne proti Terorju. Z besedami Franklina Delana Roosevelta: »Edina reč, katere nas mora biti strah, je strah sam.«
Režija in scenarij: Craig Weston
Igrajo: Borut Cajnko, Drago Milinović, Goro Osojnik, Matjaž Ocvirk
Kletka: Drago Zadnikar
Kostumi: Meta Sever
